-
Notifications
You must be signed in to change notification settings - Fork 0
/
Copy pathlatinica.html
116 lines (109 loc) · 8.61 KB
/
latinica.html
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
<!doctype html>
<html lang="sl">
<head>
<meta charset="utf-8">
<meta http-equiv="X-UA-Compatible" content="IE=edge" />
<meta name="viewport" content="width=device-width, initial-scale=1.0" /> <!--nastavitve prikaza v različnih napravah-->
<link href="styles.css" rel="stylesheet">
<script src="scripts.js"></script>
<title>Latinica</title>
<meta name="description" content="Latinica je široko uporabljen sistem zapisovanja po celem svetu, standardna pisava slovenščine ter osnova za večino evropskih jezikov." /> <!--opis spletnega mesta-->
<meta name="keywords" content="latinica, standardna pisava, Evropa, pisava, Rimljani" />
<meta name="copyright" content="Janez Pavel Žebovec" />
<link rel="shortcut icon" type="image/png" href="images/icon.png">
<link rel="icon" href="images/favicon.ico"> <!--ikona, ki se bo prikazala v zavihku brskalnika-->
<link rel="icon" href="images/JPZzozadjem.svg" type="image/svg+xml" sizes="any"> <!--ikona, ki omogoča visoko kakovosten prikaz ikone na različnih napravah-->
<meta name=application-name content="Janez Pavel Žebovec - Latinica"> <!--ime spletne aplikacije, ki se bo prikazalo v brskalniku ali na drugih platformah-->
<meta name=msapplication-TileColor content=#121212f> <!--barva ozadja ploščice za Windows aplikacijo-->
<meta name=theme-color content=#121212> <!--barvna shema spletne strani, ki se bo uporabila pri prikazu v brskalnikih ali aplikacijah-->
<meta property="og:title" content="Latinica"> <!--og:title določa naslov, ki se bo prikazal pri deljenju na družabnih omrežjih-->
<meta property="og:image" content="images/icon.png"><!--določa sliko, ki se bo prikazala ob deljenju spletne strani na družabnih omrežjih-->
<meta property="og:description" content="Latinica je široko uporabljen sistem zapisovanja po celem svetu, standardna pisava slovenščine ter osnova za večino evropskih jezikov."><!--določa opis spletne strani, ki se bo prikazal ob deljenju na družabnih omrežjih-->
<meta property="og:site_name" content="Janez Pavel Žebovec"><!--določa ime spletnega mesta, ki se bo prikazalo ob deljenju na družabnih omrežjih-->
<meta name="twitter:card" content="summary_large_image"><!--določa vrsto kartice, ki se bo uporabila pri deljenju na Twitterju. "summary_large_image" pomeni, da bo prikazana kartica s sliko.-->
<meta name="twitter:creator" content="@JanezPavelZ"><!--določa uporabniško ime ustvarjalca vsebine na Twitterju.-->
<meta name="twitter:title" content="Janez Pavel Žebovec"><!--določa naslov spletne strani, ki se bo prikazal pri deljenju na Twitterju.-->
<meta name="twitter:description" content="Latinica je široko uporabljen sistem zapisovanja po celem svetu, standardna pisava slovenščine ter osnova za večino evropskih jezikov."><!--določa opis spletne strani, ki se bo prikazal pri deljenju na Twitterju.-->
<meta name="twitter:image:src" content="https://www.janezpavelzebovec.net/icon.png"><!--določa URL slike, ki se bo prikazala ob deljenju na Twitterju-->
</head>
<body>
<label class="hamburger-menu">
<input type="checkbox" />
</label>
<aside class="sidebar">
<nav>
<div><a href="./">Domov</a></div>
<div><a href="./knjiznica">Knjižnica</a></div>
<br>
<div><a href="./zvezdoslovna_ura">Zvezdoslovna ura</a></div>
<div><a href="./nova_stara_slovenscina">Nova stara slovenščina</a></div>
<div><a href="./glasopisnica">Glasopisnica</a></div>
<div><a href="./mojrodovnik">Moj rodovnik</a></div>
</nav>
</aside>
<button id="stikaloNačina" class="stikaloNačina">
<svg width="100%" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" viewBox="0 0 496 496">
<path fill="currentColor"
d="M8,256C8,393,119,504,256,504S504,393,504,256,393,8,256,8,8,119,8,256ZM256,440V72a184,184,0,0,1,0,368Z"
transform="translate(-8 -8)"/>
</svg>
</button>
<div class="vsebina">
<h1>Latinica</h1>
<p class="dve">Aa Bb Cc Dd Ee Ff Gg Hh Ii Jj Kk Ll Mm Nn Oo Pp Qq Rr Ss Tt Uu Vv Ww Xx Yy Zz
<p>Latínica je bila pisava starih Rimljanov, tako pa se imenuje tudi vsaka, ki se je iz nje razvila. Latinska abeceda je široko uporabljen sistem zapisovanja po celem svetu, standardna pisava slovenščine ter osnova za večino evropskih jezikov. V 19. in 20. stoletju je latinica postala standardna pisava za mnoge neevropske jezike.
</p>
<p>Velike črke se imenujejo tudi <i>verzalke</i> ali <b><i>majuskule</i></b> (npr. A, B, C); male črke pa <b><i>minuskule</i></b> (npr. a, b, c).
</p>
<p>Danes je v svetu najbolj uveljavljena angleška latinica, ki ima naslednjih 26 črk, predstavljenih zgoraj.
</p>
<p>V neangleških jezikih, ki pišejo z latinico, se uporablja še nekatere dodatne črke, ki so izvedene iz osnovnih latiničnih (npr. Ă Æ Å Á Č Ć Đ Ë Î Î Ñ Ń Ö Ó Ř ſ Š Ś Ü ß Ž Ż Ź).
</p>
<h2>Razvoj latinice</h2>
<p>Izvirna latinska abeceda naj bi obstajala od 8. stol. pr. n. št. Temeljila je na etruščanski abecedi, ki pa je izvirala iz <a href="grska_abeceda">grške</a> in feničanske. Od etruščanskih 26 znakov so jih Rimljani prevzeli 21.
</p>
</div>
<img
src="./images/razvoj_abecedeBOČ.png"
max-with="1000px"
class="image-center obrnjena"/>
<div class="vsebina">
<p>Na sliki so po vrsti navzdol:<br>
<ul class="s">
<li>feničanska abeceda</li>
<li>zgodnja grška abeceda</li>
<li>etruščanska abeceda</li>
<li>latinica (7. stol. pr. n. št.)</li>
<li>latinica (3. stol. pr. n. št.)</li>
<li>latinica (1. stol. pr. n. št.)</li>
<li>latinica (srednji vek)</li>
<li>nekateri evropski znaki</li>
</ul>
</p>
<p>V latinici je šel razvoj tako:<br>
<ul class="s">
<li>črka <i><b>C</b></i> je sprva predstavljala glasova <i>G</i> in <i>K</i></li>
<li>črka <i><b>I</b></i> (prvi <i>I</i> v zgornji tabeli) je bila druga oblika zapisa za <a href="grska_abeceda">grško črko</a> <i>zeta</i></li>
<li>črka <i><b>I</b></i> (drugi <i>I</i> v zgornji tabeli) je predstavljala glasova <i>I</i> in <i>J</i></li>
<li>dolgo časa so <i><b>R</b></i> pisali kot <i>P</i> (grška črka <i>ro</i>)</li>
<li>črka <i><b>V</b></i> je predstavljala glas <i>U</i> in <i>V</i> (in tudi dvoustnični <i>U</i> oziroma <i>W</i>)</li>
</ul>
</p>
<p>Kasneje so opustili <i>I</i> (ki pomeni grško <i>zeto</i>) in na isto mesto v abecedi postavili črko <i>G</i>, ki so jo uvedli za ločevanje glasov <i>G</i> in <i>K</i>. Raba črke <i>K</i> se je potem močno zmanjšala. Ena od redkih besed, ki so jo pisali s <i>K</i>, je bila <i>kalendae</i>.
</p>
<p>Po osvojitvi Grčije v 1. stoletju pr. n. št. so dodali na koncu abecede še <i>Y</i> in <i>Z</i> za pisanje grških imen.
</p>
<p>Šele v srednjem veku se je standardiziralo pisanje črk <i>J</i> (za razlikovanje od <i>I</i>) ter <i>U</i> in <i>W</i> (za razlikovanje od <i>V</i>).
</p>
<p>Rimljani so uporabljali samo VELIKE ČRKE, male črke so se pojavile šele v srednjem veku. Velike črke pa so ostale kot začetnice odstavkov in stavkov, v nekaterih jezikih pa so pisali z veliko začetnico tudi samostalnike (v nemščini še danes).
</p>
<h3>Zunanje povezave in viri</h3>
<ul class="s">
<li><a href="https://omniglot.com/writing/latin.htm">Omniglot: Latin alphabet</a> [<a class="arh" href="https://web.archive.org/web/20231031181421/https://www.omniglot.com/writing/latin.htm">arhivirano</a>]</li>
<li><a href="https://web.archive.org/web/20020410055255/http://www.geocities.com/CapitolHill/Parliament/2587/alpha.html">Geocities: The Evolution of the Alphabet</a> (arhivirano)</li>
<li><a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Latinica">Wikipedija: Latinica</a></li>
</ul>
</div>
<footer>Zadnja posodobitev te strani: <time datetime="2024-07-14">14. 7. 2024</time></footer>
</body>
</html>